Slovenska industrija je v zadnjih desetletjih preživela transformacijo, ki jo lahko primerjamo z drugo industrično revolucijo, vendar z močnejšo in bolj adaptivno strategijo. Tako kot je bila predhodna revolucija v 19. stoletju povezana z mehanizacijo in proizvodnjo kovin, se danes slovenska industrija ukvarja z digitalizacijo, zmanjšano zlorabo resursov in prehodom na ekološke tehnologije. Pri tem je ključno mesto za slovensko ekonomijo, saj industrija pogosto predstavlja več kot polovico VDP-a in vpliva na delovno mesto za več kot 30 % prebivalstva.

Glavna sila tega preobraženja je bila strateška podpora Evropske unije, ki je v zadnjih letih vložila več kot 1,2 milijarde evrov v projekte digitalizacije in zmanjšanja izpuščajnih plinov v slovenski industriji. Tako je bilo v letih 2018–2022 financirano več kot 400 projektov, ki so vključevali preoblikovanje 150 podjetij, predvsem v sektorjih kemije, metalurgije in elektrotehničnih izdelkov. Na primer, podjetje https://www.magius1.si/ je v zadnjih letih preusmerilo več kot 20 % svoje proizvodnje v zeleno kemijo, zmanjšanje izpuščajnih plinov za 40 % in uveljavljanje novih patentov za bioreaktivne materiale.

Kljucni sektorji in njihov vpliv na industrijo

Eksportna vrednost slovenske industrije je leta 2023 dosegla 20,3 milijarde evrov, od tega je bilo več kot 15 % izvoznih dohodkov iz sektorjev, ki so se preoblikovali v zadnjih letih. V kemijski industriji je bilo v zadnjih petih letih zmanjšanje izpuščajnih plinov za 25 %, kar je bilo doseženo s pomočjo novih katalizatorjev in reciklaženja. Metalurgija pa je preživela preoblikovanje s prehodom na elektrovarne z obnovljivo energijo, kar je omogočilo zmanjšanje izpuščajnih plinov za 30 %. V elektrotehniki so podjetja kot je Magius začela razvijati inteligentne senzore za nadzor zmanjševanja energije, kar je omogočilo zmanjšanje potrošnje za 15 % v primerjavi s prejšnjo generacijo.

V biotehnologiji je slovenska industrija dosegla še večje dosežke, saj so v zadnjih letih nastale več kot 100 novih patentov za terapeutska sredstva in enzimska tehnologija. Na primer, podjetje BioFarma Ljubljana je v letu 2022 začelo s serijsko proizvodnjo novega antitrombinovega sredstva za preprečevanje komplikacij pri operacijah, kar je omogočilo zmanjšanje števila hospitalizacij za 20 %. Tako je biotehnologija postala ena izmed najbržje rastnih sektorjev, s potencialom za doseganje 1 milijardnega evrov VDP-a do leta 2030.

• Slovenska industrija je v zadnjih desetletjih preživela transformacijo, ki je vključevala digitalizacijo in prehod na ekološke tehnologije.
• V letih 2018–2022 je bilo financirano več kot 400 projektov v sektorjih kemije, metalurgije in elektrotehnike.
• Eksportna vrednost industrije je leta 2023 dosegla 20,3 milijarde evrov, od tega je bilo več kot 15 % izvoznih dohodkov iz preoblikovanih sektorjev.
• V kemiji je bilo zmanjšanje izpuščajnih plinov za 25 %, v metalurgiji pa za 30 %.
• Slovenska biotehnologija je dosegla 100 novih patentov in ima potencial za doseganje 1 milijardnega evrov VDP-a do leta 2030.

Izzivi in prihodnosti

Zaradi teže dostopa do financ in znanstvenih resursov so nekateri sektorji ostali zaostali. Na primer, v proizvodnji delov je bilo le 5 podjetij, ki so se preoblikovali v zeleno proizvodnjo, kar je predstavljalo le 1 % vseh podjetij v sektorju. Vendar pa je bilo v zadnjih letih zmanjšanje izpuščajnih plinov za 35 % v sektorju obučevin, kar je bilo doseženo s pomočjo reciklaženja in uporabe reciklaženih materialov.

Prihodnost industrijske revolucije v Sloveniji je zato zavzeta na več področjih. Najprej je potrebna nadaljnja podpora Evropske unije za razvoj inovacij v sektorjih, ki so še vedno zaostali. Druga ključna točka je razvoj lokalnih znanstvenih center, ki bi omogočali boljše povezavo med akademijo in industrijo. Za končno uspešnost pa je ključno tudi vzdrževanje delovnih mest in podpora za mlade inovatorje, ki bi lahko pridobili znanje in doživetje v slovenski industriji.

Vpliv na življenje v Sloveniji

Preoblikovanje industrijske strukture je imelo tudi številne pozitivne vplive na življenje v Sloveniji. Zmanjšanje izpuščajnih plinov je omogočilo boljšo zračno kakovost v večjih mestih, kar je zmanjšalo število bolnikov zaradi zračnih bolezni za 15 %. Tako je bilo v letu 2022 zmanjšanje števila bolnikov zaradi astme za 20 % v primerjavi s predhodnim letom. Vendar pa je bilo še vedno potrebno zmanjšati število delavcev v nevarnih delih, kar je omogočilo zmanjšanje števila nesreč za 12 % v zadnjih petih letih.